Slovenija ima vse danosti, da postane okoljsko in trajnostno odlična ter da zdajšnjim in prihodnjim generacijam zagotovi kakovostno življenje ob upoštevanju zmogljivosti planeta. Ali lahko k doseganju ciljev varstva narave pomembno pripomore digitalizacija?
O digitalizaciji navadno razmišljamo kot o načinu, digitalizacijo povezujemo z napredkom tehnologij, vendar pa teh ne uvajamo izključno zato, ker so nove, temveč zato, ker rešujejo realne probleme. Hkrati se moramo zavedati, da proces digitalizacije odpira še druga družbena vprašanja. Kako nastajanje in obvladovanje novih tehnologij, celovito razumevanje posledic njihove uporabe, in ne nazadnje, eksponentno povečevanje potreb po energiji in redkih surovinah za izdelavo različnih naprav ter posledično prekomerno izkoriščanje našega planeta vpliva nanj? Tudi to je digitalizacija, zato je pomembno, da vzporedno tudi aktivno iščemo odgovore na omenjene dileme.
Zbrane so nagovorili Vujadin Kovačević iz DG ENV, dr. Marina Ranga iz JRC, dr. Peter Križan iz ARRS, mag. Hrvoje Teo Oršanič iz ZRSVN ter Andrej Čuš iz MGRT. Ta je povedal: “V Sloveniji moramo narediti še veliko na tem področju. Namreč, naša ustavna pravica je pravica do čistega okolja, zdravega življenjskega prostora. Na Ministrstvu se zavedamo pomena digitalizacije, ki je eden izmed predpogojev trajnostnega razvoja, ki pomaga pri gospodarski rasti, hkrati pa seveda lahko pomaga tudi pri varovanju okolja. Digitalizacija namreč izboljša učinkovitost upravljanja z naravnimi viri, ker sama po sebi ni trajnostna pa potrebuje regulativni okvir, ki bo zagotavljal njeno zeleno naravnanost.”
Doc. dr. Muhamed Turkanović, vodja DIH UM je poudaril: “Digitalna inovacijska stičišča povezujemo najnovejše tehnologije, z najboljšim kadrom, ki tako tehnologijo zna na inovativen način uporabit ter ima na voljo, tudi najsodobnejšo infrastrukturo. Ker so posledice podnebnih sprememb, vedno izrazitejše in se čutijo tudi v gospodarstvu, so spodbudile digitalna inovacijska stičišča, da ponudimo podporno okolje tudi na tem področju.”
Govorci so se strinjali z zaključkom Tanje Šumrada: “Naravovarstveni oz. kar okoljski sektor potrebuje bolj strateški pristop. Razvoj tehnologij se bo razvijal v različnih sektorjih različno hitro in kako hitro se bo razvijal v posameznem sektorju je odvisno predvsem od nekega sektorja. Malce cinično mnenje, pa vendar – lahko čakamo, da vsi sektorji uporabljajo določene tehnologije in ostanemo v ozadju, lahko pa naredimo kaj več in smo med prvimi sektorji, ki uporabi prednosti tehnologij, ki prihajajo. Kot mlada znanstvenica, bi si želela bolj proaktivne vloge naravovarstvenega sektorja na področju sistematičnega zbiranja podatkov in na področju razvoja kadrov. Biologi namreč potrebujemo znanje, kaj na trgu obstaja in kaj nam nove tehnologije sploh ponujajo.”
Oglejte si posnetek dogodka:
