FL UM: S PREDAVATELJI O AKTUALNEM
“V današnjem konkurenčnem okolju, se morajo ponudniki logističnih storitev truditi, da premagajo svoje konkurente in da potencialne stranke iBrezstičnost ali pogosto tudi brezkontaktnost pomeni brez dotika oziroma na daljavo. Raba izraza je v poslovni praksi mogoče malce pogostejša kot v vsakdanjem življenju, kjer se že več kot pet let srečujemo z brezstičnimi bančnimi karticami. Večinoma se brezstičnost interakcije uporablja v povezavi s tehniko in tehnologijo, manj pa z brezstičnim oziroma brezkontaktnim delovanjem človeka, brez fizičnega dotika. Brezstičnost imamo večinoma v mislih, kadar razmišljamo o prenosu informacij brez dotika, npr. brez jemanja papirja v roke, brez vstavljanja kartice v režo naprave ipd. Medtem ko brezstično izmenjavo informacij izvedemo s pomočjo informacijske in informacijsko-komunikacijske tehnike, o brezstični izmenjavi stvari pred pojavom korona virusa večinoma nismo razmišljali, z izjemo okolij, ki so specialno namenjena ravnanju z nevarnimi snovmi. Ni jih veliko, ki so videli smisel v analizi števila rokovanj, števila stikov z elementi materialnega toka vzdolž oskrbovalne verige. Pojmovanje brezstičnosti s pojavom korona virusa pridobiva novo dimenzijo razumevanja. Objem, stisk roke, tipanje površin so nam položeni v zibko. Težko si je predstavljati brezstični prenos za človeka tako pomembnih stvari kot so ljubezen, radost in toplina, pa naj si gre za ljudi ali materijo okrog nas. Spletne trgovine se že vrsto let ukvarjajo z vprašanjem kako ljudem nadomestiti potrebo po tipanju blaga. Ljudje s svojimi potrebami po bližini in v skladu z našimi vcepljenimi vedenjskimi vzorci, kot ustvarjalna bitja, oblikujemo svoje domove, pa tudi poslovno okolje, v katerem delamo. V želji po preživeti, imeti, lastiti si, imeti dobiček … delamo procese predvsem produktivne, mogoče v zadnjem času tudi bolj zelene. Brezstični prenos informacij se uvaja predvsem z namenom biti hitrejši in znižati stroške, ne pa varovati zdravje. Toda, da bi bila bližina sočloveka lahko tako rušilna za sodobne sisteme, si verjetno še v začetku tega leta, večina ni niti predstavljala. Večina nas je morala zapustiti delovna okolja primarno zaradi izogibanja bližini sočloveka, saj niso zasnovana tako, da bi nas, sodelavce in naše stranke varovala pred okužbo. Samo uveden brezstični prenos informacij ni bil dovolj za nadaljevanje poslovanja. Naša delovna okolja temeljijo na srečevanju, sodelovanju, souporabi, timskemu delu in fizični izmenjavi stvari. Srečujemo se v pisarnah, sejnih sobah, na hodnikih, v jedilnicah. Iz rok v roke si podajamo dokumente, orodja, naprave, tipkovnice in podobno. V samem bistvu nas to dela pripadne skupini.”
Avtorica prispevka je doc. dr. BRIGITA GAJŠEK
.
